2. del

 Budilka mi zazvoni in seveda jo 3x dam na dremež. Ko pogledam na telefon je ura že 3.15. Iz postelje sem se kar izstrelila, saj sem vedela, da imam max 30 minut, da se uredim. Spakirala sem še zadnje stvari in se oblekla. Ravno, ko sem stopila ven iz hiše, me kliče Sophie.

Jaz 'Ja?'

Sophie 'Si se zbudila?'

Jaz 'Sem že pred vrati, samo v avto se usedem in pridem.'

Hitro odložim in kovček dam v avto. S telefonom se hitro povežem na bluetooth in si dam glasbo naglas, da sem se zbudila. Zbor smo imele na črpalki, tako da sem komaj čakala kavo. Ko prispem do črpalke, vsa vesela v avtu pojem in plešem. Sophie in Peggy pa me obe čudno gledata. Parkiram avto in stopim ven.

Sophie 'Kaj je pa s tabo?'

Jaz 'Ja, na morje gremo!'

Vse pademo v smeh.

Jaz 'Mogoče zgledam naspana, ampak mi sveti rdeča. Nujno rabim kavo.'

Peggy 'Prevoza itak še ni, tako da si gremo lahko notri iskat.'

Vse 3 pograbimo kovčke in gremo po kavo. Vzele smo si še rogljičke in se usedle ven za mizo. 

Sophie 'Torej, imamo vse?'

Jaz 'Jaz mislim, da ja.'

Peggy 'Jaz tudi.'

Jaz 'Letalske karte imam. Potne liste imata?'

Obe pokimata, jaz premečem ves nahrbtnik in opazim, da ga nimam. Seveda, zakaj bi šlo vse po maslu.

Sophie me presenečeno pogleda.

Sophie 'Kaj je narobe?'

Jaz vsa živčna 'Nimam potnega lista.'

V tistem trenutku me je oblilo, nakar kot strela skočim s stola in letim v avto. Pogledam pod sovoznikov sedež in hvalabogu je bil tam. Med vožnjo mi je padel nahrbtnik na tla in posledično vse kar je bilo v nahrbtniku. V smehu grem nazaj proti mizi. 

Jaz 'Našla!'

Peggy 'Kje je bil?'

Jaz 'Ko sem vozila, sem enkrat močno zavirala in mi je nahrbtnik padel na tla.'

Sophie se samo zasmeji in odkima. Končno je prišel naš prevoz. Vozniku smo pomagale dati kovčke v kombi. Med vožnjo smo vse 3 zaspale in se zbudile na letališču. Voznika smo samo prosile še za eno sliko. Dam mu svoj telefon, on pa nas slika.

    

Zahvalimo se in gremo notri na letališče. Poiskale smo naš terminal in opravile check-in. Ko smo šle čez to, smo šle v eno od restavracij na kavo in zajtrk. Sedele smo in se pogovarjale, nakar v daljavi zagledam znan obraz.  Nisem bila prepričana, če je to ta, katerega sem mislila, da je, ker je imel sončna očala. Sophie me potepta po roki in vpraša "Lally, ali si v redu" pokimala sem in naredila požirek kave. Nekaj časa smo se še pogovarjale, potem pa zaslišimo, da se bo začelo vkrcavanje na naše letalo. Vstanemo in gremo proti vratom. Preden smo se vkrcale na letalo je Peggy šla še na stranišče, nakar me Sophie prime za roko in povleče nazaj. "Okej, zdaj mi pa povej, kaj si videla, ker si bila bleda ko sneg". Nasmejala sem se.

Jaz 'Se spomniš tistih sanj?'

Sophie 'X?'

Jaz 'Yep, točno ta. Ampak nisem sigurna, da je bil on.'

Sophie 'On je bil?? Spet ga nisme videla, da bi ga skenirala'

Jaz se samo zasmejim.

Sophie 'Res me zanima, če je tak kot na sliki.'

Jaz sami potiho zamomljam 'V živo je še lepši.'

Sophie 'Kaj? Ne momljaj.'

Jaz se zasmejim 'Nič, nič, samo pravim, da nisem sigurna, da je on.'

Peggy pride in odpravimo se na letalo. Let je trajal 4 ure, ampak je hitro minilo, ker sem
gledala serijo. Ko smo pristali sem počasi spakirala stvari in vzela nahrbtnik in čakala, da bi me kdo spustil. Pogledam malo po letalu in spet ga vidim, no, vsaj mislim, da je on. Stopim proti izhodu, saj me je en gospod spustil. Ko pridemo na letališče, gremo po kovčke. Potem smo se peljale s premikajočim trakom, res ne vem, kako se temu reče, ampak jaz mu rečem kar trak, haha.

 

Ko smo prišle ven, sem zagledala šoferja, kateri je držal tablo z našimi imeni. Ko smo prišli do hotela, se šoferju lepo zahvalim in pogledam proti hotelu. Bil je še lepši kot na sliki. Bile smo nastanjene v hotelu Ushuaia, najbolj znanim in najbolj žurerskim hotelom na Ibizi. 

 

 

Gremo proti vhodu in tam so nam prijazni zaposleni vzeli kovčke in jih dali na voziček, da jih bodo odnesli v sobo. Šle smo do recepcije in se prijavile. 

 

Hotel je res ogromen in zelo modern. Vzamemo ključe in se odpravimo proti dvigalu. Ko pridemo do naše sobe, nam zaposleni odložijo kovčke in nam zaželijo prijetno bivanje. Ko vstopimo v sobo nam zastane dih. Do sedaj nismo s Sophie vedele, kakšen hotel je Peggy izbrala, povedala je samo ceno.

 

 

Imele smo pogled direktno na oder, kjer so bile zvečer nore zabave. Naš balkon je imel celo jaccuzzi. Moram priznat, da se je Peggy zelo potrudila. 

 

 Ko smo pregledale sobo, smo zagledale bar. Lastni bar, v naši sobi, pač kaj?? Noroooo.

 

Peggy je takoj šla do šanka in nam natočila 'takratkega'.

Peggy 'Evo punci, na najboljšo žurko leta!'

Nazdravimo in spijemo, res je bilo močno kar je natočila.  Peggy je šla pod tuš, midve s Sophie pa na balkon. Zagledala sem se in nisem slišala, kaj mi je Sophie govorila. Potem me z roko malo porine.

Sophie 'Kaj je s tabo?'

Jaz jo pogledam.

Jaz 'Mislim, da sem ga videla na letalu, ampak nisem sigurna, ker sem na hitro pogledala pa še ravno stran se je obrnil.'

Sophie 'Pa menda ni tukaj, če pa je, je to pa usoda.'

Pogledala sem jo in zavila z očmi.

Sophie 'Ne zavijaj z očmi pred mano!'

Ko je prišla Peggy vem, sva ena za drugo se uredili še Sophie in jaz. Ko smo bile zrihtane, smo odšle v hotelsko restavracijo na večerjo. Prišle smo do jedilnice in prijazen fant nas je usmeril k naši mizi. Podal nam je meni in vprašal, kaj bomo pile. Vse 3 smo se odločile, da naročimo eno steklenico sladkega vina in vodo. Ko je natakar prinesel pijačo, smo naročile večerjo, in sicer 4 hodni meni. Za predjed smo naročile popečen kruhek s sirnim namazom in pršutom potem je sledila porova juha, za glavno jed smo izbrale piščanca v smetanovi omaki s kroketi in solato. Za sladico pa smo naročile čokoladni souffle. Moram reči, da je bila hrana res odlična in komaj smo vse pojedle, ampak za sladico se vedno najdle prostor. Ko smo povečerjale smo se odločale ali bi šle v kakšen klub ali ostanemo v hotelu. Na koncu smo se odločile, da ostanemo kar v hotelu. Odšle smo k bazenu, kjer je bil Martin Garrix in brezplačna pijača, saj smo imele all inclusive.

 

 

 Šle smo na tisto stran, kjer ni bilo toliko ljudi in smo imeli dostop samo gostje hotela, glavni oder pa je bil na drugi strani stavbe, ampak se je dovolj slišalo oz. je bilo kar glasno, tako da smo se morale naglas pogovarjat. Naročile smo koktejle, ampak Peggy kot Peggy...

Peggy 'Še 3 kamikaze.'

Sophie 'Pa je začela s kamikazami.'

Peggy 'Ja enkrat je treba začeti.'

Zasmejale smo se in spile kamikaze.  Odločile smo se, da se gremo resnico ali izziv.